Ko ti kuzla skače v rit
13 02 2007Ali: čas je naša največja dobrina
Ta kuzla mi je bila vedno uganka. Čeprav sem celo življenje imela ob sebi pse, mi je šele zadnjič potegnilo, zakaj skače kuzla v rit. Ne zato, ker bi se mudilo tebi, ampak se mudi kuzli.
Po človeško: dolžina sekunde je pač odvisna od tega, na kateri strani WC vrat si.
In tale kuzla je v zadnjih letih postala prav pošteno pasja. Vsaj zase lahko trdim tako.
Pač delam v poklicu, kjer je Mr. Deadline ‘bog i batina’, ‘tata-mata’, odrešitev in poguba.
Blog sem odprla enkrat septembra z namenom, da bom nekako pisala neke vrste dnevnik (beri bič&moan ali za puriste: za bentenje&jadikovanje), in to (13.2. -sic!) je moj dejansko prvi vpis. Zakaj ga pišem? Ker sem v neki časovni slepi ulici. Ob polnoči sem še tik pred strmoglavljenjem v posteljo preverila pošto in seveda prejela najlepši možni mail, da dobim čez kakšno urico v delo neko zadevo, ki mora biti tip-top zaključena, oddana in pri naročniku do 9h zjutraj. In zdaj čakam, da mi pade v nabiralnik. Yes!
Ampak ni mi hudega. Sama sem izbrala to delo, v njem uživam, zaradi lovljenja rokov je včasih hudo adrenalinsko in posledično prav zabavno. Da ne povem, kako je ego potem napihnjen, kot kakšna fugu riba, ko ti kaj res dobro uspe. V roku seveda.
Kar pa je seveda dvorezen meč. Ker postaneš dober in te ljudje hočejo. In je naročil vedno več. In lahko izbiraš. Seveda izbereš same zanimive projekte in si spet pri tem, da to grozno rad počneš, ampak za kakšno ceno? 12-urni delavnik vsak dan v tednu? Nič prostega časa? Sploh?
No, in tu nekje sem zdaj. Razdvojena. Obožujem svoje delo (stroka bi mi sicer pritisnila pečat deloholika), po drugi strani pa si želim, da bi mogoče imela vsaj nekaj časa zase. Če drugega ne, da lahko grem v trgovino po toaletni papir, kruh in mleko. Get the picture?
Tako da bo poleg bičin&moaninga na tem blogu moč najti tudi pot iskanje časa, pridobivanja kondicije&topljenja maščobe (ja, tudi špeh se nabira, če nimaš časa športat) … Je kdo omenil kofetkanje, kino in zmenke?
Če mi pa ob vsem tem uspe prebrat še kakšno knjigo o »time managementu«, bom pa sploh carica.
Pravkar dobivam še drugo datoteko. Jo obdelam in grem spat.
Službo bom pa jutri špricala.
Tudi najbolj pridne punce potrebujemo lepotni spanec po tako stresnih nočeh. 
mislim: kdor uživa v svojem delu bo v nekem obdobju zagotovo deloholik!!
Imaš popolnoma prav .
Čeprav je tudi vsega dobrega enkrat dovolj
hehe - kje pa je to pri vas?
Bi z veseljem delala tudi nočni šiht, če bi le delo bilo cenjeno (pa ne mislim na v nebo vpijoče pohvale … samo, da tudi tacanja po ljudeh ni!) in če so sodelavci normalni ljudje. Mah, že če je samo delo organizirano, da se vsaj ve kdo kaj dela je vrhunec 
Kam pošljem cv? 
Ko ti kuzla v rit skače?
Tale slikca ne izraža pomena ki ga ima fraza.
To je bila najprej čisto želežničarska fraza, ki pa je ponarodela. Kuzla je žargonski izraz za želežničarsko torbo, bolje torbo sprevodnikov na vlaku, ki se nosi čez rame in visi v višini pasu. In ko si pozen je potrebno pospešit korak, preiz iz hoje v tek. In pri teku te ta torba udarja po riti, se pravi da ti kuzla v rit skače.
Uff sem zgoden, šele sedaj vidim datum.
Hahaha, ampak res.
Za fotko pa moram rečt, da res nisem našla nobene druge, ki bi nekako ponazarjala situacijo, tako da je morala biti kar kopertonova deklica s kužkom.
Ampak hvala za razlago, ker res nisem vedela.
Zato pa zdaj vem, zakaj moj oče svoji ročni torbi za dokumente reče kuzla