31.12.2007

Kanonade

Objavljeno v miks 09:41 avtor: clytie

Ali: ko denar dejansko spustiš v zrak

Vedno sem bila proti petardam oz. pokanju vseh vrst. Že tiste pasje bombice, ki so jih sošolci v tretjem razredu dobili od očetov, stricev, dedkov …, in ki so jih pokali po šoli, metali pod noge ali v zabojnike za smeti, so mi šle grozljivo na živce. Takrat se je v meni zbudila žival, ki živi še danes. Še danes je moja reakcija na pokanje enaka, kot je bila takat. Pokalca bi z vso opremo in puhlo glavo naraje zabila nekam, mu nabasala petarde v rit in jih prižgala. Vsakič.

Zakaj tako burna reakcija? Enostavno ne vidim smisla in zabave v tem, da bi človek hotel sam sebi odvzeti še tisto nekaj sluha, ki mu ga bo čez par deset let itak nenormalno primanjkovalo. Ampak to ni glavni razlog, ker konec koncev mi itak dobesedno dol visi, kaj ljudje delajo sami sebi, glavni razlog so živali, s katerimi sem odraščala in so še vedno del mojega življenja. Ko sem v času petardiranja (včasih še ni bilo teh fancy zabojev iz katerih leti vse mogoče), še posebej na silvestrovo, videla njihove reakcije, njihov nepopisen strah, grozo, obup, me je res prijelo, da bi komu kaj naredila. Oni se ne morejo braniti, ni jim jaso, kaj se dogaja, da niti ne govorim, kolikokrat glasneje slišijo zvoke kot mi. Zakaj otrok ne učijo tega v šolah, zakaj jih tega ne učijo starši? Zakaj gremo v družbo, kjer je vsem popolnoma vseeno za vse? S tem si delamo neznansko škodo. V globalu. Žal.

Kakšni so starši, da spodbujajo takšno vedenje, kljub temu, da vedo, da je to nevarno (vsaj nekdaj je bilo, ko so še streljali s karbidom, pa s pravimi, ta zalenimi, petardami; sicer je tudi zdaj, kaj če kakšna zadeva odleti namesto v zrak, v katerega od blizu stoječih), nevarno je za sluh, za oči, ni da ni. V čem je fora, da bolj ko je glasno, boljše je?

Zadnjič me je prijelo, da bi to vprašala nekega mamico in očija, ki sta svojemu 3-letnemu sinku nakupila poln voziček teh super-duper škatel, ki se razstrelijo. Nikjer pa nisem videla ščitnika za otrokova ušesa (sem prepričana, da ga tudi doma nista imela). Starši, res ne mislite na otroke, ko kupujete te zadeve? Že res, da bo mali stal z odprtimi usti (še dobro, bo vsaj škoda na njegovih bobničih manjša) tistih 30 sekund, kolikor bo trajalo, ampak ne bi raje vzeli tega denarja in odšli z otrokom na celodnevni izlet, preživeli čas z njim, mu pokazali kaj resnično lepega, naravo, živali, se mu posvetili. Vse to in še več za tistih 50+ evrov, ki jih boste drugače v nekaj minutah spustili v zrak, in ki se jih otrok niti ne bo spomnil čez nekaj let, ker bo itak vsako leto enako. Vsekakor pa se bo spomnil skoraj vsakega dneva, ki mu ga bosta starša naklonila v svojem uber zaposlenem življenju, pa čeprav bi šli samo na bližnji hrib iskat štiriperesne deteljice za srečo, ali pa se bo spominjal ognjemeta, ki ga je ob novem letu priredilo mesto in so ga šli gledat z mamico in očkom (od daleč in skupaj).
Garantirano.

Pa prekrasen večer vam želim nocoj in vse lepo v 2008.
Predvsem pa srčno :)

ognjemet

  • Share/Bookmark